Divjega krapa nimamo imamo samo gojenega, zato zanj določi varstveno dobo in najmanjšo mero pristojna RD, ki upravlja z vodo, v kateri živi krap. Drsti se maja in junija v plitvi topli vodi. Samica lepi ikre na vodno rastlinje.
Prve gojene krape so k nam prinesli v letih okrog 1250 do 1300 menihi iz Italije, najverjetneje s Sicilije, in jih naselili  v takratne ribnike.
Po rodu Ciprinus so vsi sorodniki - krapovci dobili ime Ciprinidi. Skupna značilnost vseh je, da v ustih nimajo zob.
Vsi pa imajo goltne zobe. Je ljubitelj mirne počasi tekoče in stoječe vode. Njegova prava domovina so vode Srednje Azije in pritoki Kaspijskega morja.
O krapu so pisali že Aristotel in Rimljani, ki so ga tudi razširili po srednji in južni evropi. Z razvojem samostanskih redov se je razširil širom po Evropi, predvsem po manjših ribnikih. V Dravinji in v ribnikih Jernejček, Videž in na Pragerskem je predvsem ribniški krap. Divjega krapa nimamo v naših vodah.  Razlikujeta se v zgradbi telesa. Divji krap je pokrit z luskinami in ima telo vretenasto, ribniški krap pa je težji in ima višji hrbet. Ribniške krape razdelimo na  veleluskinarje, maloluskinarje ali zrcalarje in usnjarje ali gole krape. Hrbtna plavut ima nažagano kost. Ob ustih ima dva para tipalnic. V naših vodah zraste tudi čez 30 kg teže. Drsti se v mesecu maju v plitvi vodi z dosti rastlinja. Mladice lahko že v prvem letu življenja dosežejo 10 do 11 cm dolžine. Drugo leto že dosegajo težo pol kilograma in več, tretje leto pa so težki že čez kilogram. Če jih dodatno krmimo, je  prirastek bistveno večji, ob pomanjkanju hrane pa zelo majhen. Vsak ribič ima običajno svoj recept za pripravo vabe za   ribolov krapa. Dober recept je: svež kruh, kuhan krompir in malo meda. Lahko pa so tudi sladkani koruzni žganci, obogateni z vanilijem in začinjeni z bučnim kamnom, mehka in sladka koruza …
Važno pa je, da ga poskušamo privabiti z dolgotrajnim krmljenjem. Krap si zapomni mesta, kjer je hrana in se bo večkrat vrnil na to mesto, zato je možnost ulova večja. Dober lov je zjutraj in zvečer, ko jate iščejo hrano. Takoj, ko krap začuti, da je ujet, poskuša z vso silo pobegniti proti sredini reke, v ribniku med korenine, grmovje in se poskuša rešiti.
Ribič mora ob ulovu velikega krapa uporabljati svoje ribolovne izkušnje in dober ribolovni pribor. Lovimo ga lahko s plovcem ali z ribolovom na dnu. V rekah se krap hrani poleg rastlinske hrane tudi z ličinkami žuželk, deževniki in tudi z ribami.  Dosti ljudi ne pozna krapove prebave. Krap nima želodca in celi proces prebave se dogaja v njegovih črevih.
Krapova čreva so  2x daljša od njegovega telesa.  Prebava je odvisna tudi od temperature vode, čim višja je tem boljša je prebava. Encime krap dobi v svojem naravnem okolju, se pravi školjke, raki, črvički…
Vloga encimov je, da v krapovih črevih razgrajujeo beljakovine na aminokisline, ogljikovehidrate na enostavne sladkorje, maščobo na glicerole in mastne kisline. Pa tudi da hitreje prebavi hrano. Firme danes ponujajo encime v prahu slaba stran tega je, da jih moramo hitro porabiti. Črevesno floro izboljšamo z dodajanjem žitnih kalčkov, lanom, sezamom, niger-jom.
Pri CCmoor-ju so razvili tak produkt, imenuje se” The Key”, ki je edini na tržišču.

Vid pri krapu je kratkoviden. Vemo, da krap živi večinoma v kalni vodi in si ne more kaj preveč  pomagati z vidom, zato pa ima zelo dobro razvit voh. Kar se tiče vida pri krapu ne smemo zanemariti njegov vid! Še posebej dobro vidi v bistrih vodah. Takarat vam priporočam, da lovite na boile živih barv. Ponoči tega efekta z  živim barvam ni.

Slušni organ pri krapu se nahaja v glavi. Krap zelo dobro sliši. Vemo, da se zvok po vodi zelo dobro prenaša. Povedal vam bom kratko zgodbico, ki sem jo doživel pred 15-mi leti na nekem komercialnem ribniku. “Bila je sobota, oče me pripeljal na ribnik, vsi placi so bili zasedeni. Zelo sem bil žalosten, ker sem mislil, da ne bom mogel lovit! Oče mi je rekel, nič sinko greva domov vidiš, da ni mesta za lovit imel sem žalostne učke. Naenkrat se je oglasil neki gospod in rekel poba pridi k meni loviti sej je dosti placa, bil sem tako srečen, da vam tega ne morem opisati. Kaj sem Vam hotel povedati v tej zgodbici, ko sem prišel do tega gospoda sem takoj zagledal veliko kanto peska v velikosti koruznega zrna. Sem se spraševal kaj pa to rabi? No zbral sem pogum in ga vprašal. Gospod kaj pa rabite pesek v ribolovu? Odgovor je sledil. Lej poba pred kratkim so vložili krape v ribnik in oni so navajeni na zvok briketov, ki so jih hranili v bazenih, preden so bili vloženi v ta ribnik. Ker krapi, ko so še v bazenih v ribogojnicah, so navajeni na zvok, ki se dobro prenaša po vodi in čim slišijo tak in podoben zvok v jatah takoj priplavajo na to mesto.

Mislim, da o temu kako krap zelo dobro voha ni potrebno preveč omenjati. Krap lahko zavoha hrano tudi če je 50 ali več metrov stran! Izkušeni kraparji dobro vedo ,da krap voha snovi, ki se topijo v vodi, človek pa hlapljive. Zdaj razumete zakaj si krap ne more kaj preveč pomagati z vidom! Zato ne smemo pretiravati z aromami in atraktorji, ker bomo dobili kontra efekt! Krap ne razloči aromo jagode, slive, ananasa… On zazanava samo bazo na kateri je narejena aroma! Poznamo arome, ki so narejene na bazi (glicerola), (etanola) in cenejšega propilen glikol, izopropilen alkohol… Aroma je samo vodilo do naše vabe (boile)! Še enkrat ponavljam ne pretiravati z aromami, ker krap zelo dobro voha!

Krapova bočna linija je polna živčnih vršičkov, ki mu služi, da zazanava predmete, ki se mu prebližujejo. Zakaj ni dobro, da nekdo skače tam ko lovite? Ker se po vodi prenašajo vibracije, ki jih krap zazanava z bočno linijo ta mu takoj prenese informacijo v možgane. Krap takoj poveže z nevarnostjo in pobegne deleč stran od našega krmišča. Moramo čim manj na obali razbijati, skakati…

Tik pred zaključkom ribolovne sezone 2006 se je nasmehnila sreča Nemcu, ki je ujel največjega krapa luskinarja do sedaj. Tehtnica je pokazala 38,15 kg.