Vse se je pričelo nekega hladnega zimskega večera. Premišljeval sem o tem, da sem že malce naveličan komercialnih ribnikov polnih rib. Saj tudi ostali starejši in izkušenejši ribiči pravijo, da je komercialna voda popolnoma drugačne od ostalih divjih voda, ki nas obkrožajo. In to sem hotel tudi preizkusiti. Izbral sem si eno od divjih voda v okolici, ki naj ostane neimenovana. Sedaj je bilo potrebno samo še počakati na pomlad, oziroma na primeren trenutek.

(naredil si je konkretno zalogo z mojimi boiliji)

In dočakal sem prvo spomladansko otoplitev. In s tem so se mi odprle možnosti za pravi krapolov v divji vodi. Vse se je začelo že en mesec prej. Najprej z opazovanjem vode, teden dni pred ribolovom pa tudi z intenzivnim markiranjem in hranjenjem. No pa posvetimo nekaj več besed markiranju, saj je to eden od najpomembnejših delov takih priprav: Torej kot sem omenil sem intenzivno preiskal celotno dno dela vode, kjer sem opazil največjo aktivnost krapov. Tako sem si izbral svojo lokacijo, ki vam jo lahko opišem nekako takole: Plato 1,5m x 2m na globini 1,7m prekrit z gramozom, okrog platoja pa nagel spust dna z 1,7m na 3m. Nad del platoja je visel grm, tik ob platoju je bilo zrušeno drevo in lokvanji. Takoj sem vedel, da je to imenitna lokacija, ki je ravno v najproduktivnejšem delu vode. Tako sem se z polno mero veselja odločil, da bom pričel hraniti kar tukaj. In prišel je dan D. Zgodaj zjutraj sem se odpravil krapom naproti. Vse skupaj je potekalo zelo hitro saj sem hotel da so sistemi čim prej v vodi. Moram omeniti tudi to, da sem ob vsakem metu moral v vodo, saj sem imel s prostorom kar predcejšnjo stisko pa tudi mesto mi ni dopuščalo čistega meta. Torej, ko so bili sistemi nastavljeni sem si privoščil malo počitka. A na moje presenečenje se je prva riba poigrala z mano že 40 minut po prihodu. ''Svinger'' je naglo spuščal, celo s tako silo, da se odpel s silka. Zategnem, vendar ne čutim odpora. Razočaran izvlečem sistem ter ponovno namestim vabo na pravo mesto. Nekaj časa je bil mir nato pa me je ob deveti uri iz ritma vrgel ekstremni run na levi palici. Bil sem šokiran in popolnoma presenečen saj tega definitivno nisem pričakoval. Svinger je poskakoval, pritečem do palic, zategnem in tokrat na vso srečo čutim upor. Po kakšni 10 min užitka je bil na suhem krap, ki je tehtal 15kg. Kar nisem mogel verjeti, da mi je uspelo. Povrh vsega pa sem si s tem krapom izboljšal osebni rekord.

(nasmeh do ušes)

…

(neverjetno … fenomenalni občutki)

Od navdušenja hitro skočim v vodo in naredim še nekaj fotografij …

… nato krapa oskrbim z antiseptikom in ga spustim nazaj v njegovo naravno okolje.

Nato zopet skočim v vodo in ponovno postavim sistem z boilijem na staro dobro mesto. In okrog pol desetih sem imel že drugi prijem. Srčni utrip je poskočil in pritekel sem do palic ter zategnil v trdo. Čutil sem močan upor. Riba se kar ni in ni dala. Vendar na koncu mi je le uspelo. Na suho sem spravil krapa, ki je tehtal dobrih 12kg, vendar je bil eden najlepših v moji kratkotrajni karieri.

(debelinko…)

(posebne barve, poseben krap – 12kg)

( brez besed ... )

( C & R )

V nadaljevanju krapolova več nisem imel prijema. Prezadovoljen, ampak res prezadovoljen in presrečen sem se s težkim srcem poslovil od vode in se odpravil proti domu. Ta ribolov mi bo vsekakor ostal za vedno v spominu, saj je bil nekaj posebnega. Na zelo težki vodi sem lovil prvič in ujel dva prekrasna krapa, ki sta mi dala upanje na vrnitev na to jezero.

PS: v kratkem sledi še 2.del ;)

Lep pozdrav & C&R !

Nejc Prša – Carp Team Lindau

2.del te zanimive Nejcove zgodbe si lahko preberete tukaj.