KOI KRAP

Ta tema je  posvečena drugi vrsti krapov in sicer vrsti koi (lat. Cyprinus carpio). Koi je barvna linija krapa ki je pridobljena iz naključnih mutacij z selekcijskim delom človeka. Kje se je prvič pojavil še ne vedo, toda na razvoj najbolj vpliva Japonska.

Beseda koi izhaja iz japonskega jezika ima pa več pomenov: krap, ljubljen ali drag. Japonci jih večinoma kličejo koi koi kaj pomeni ljubljeni krap.

V petdesetiih letih dvajsetega stol.  so ga pripeljali v Evropo, nato pa v Ameriko.

Koi krap je najbolj priljubljena in cenjena vrsta krapa, saj jih večina ima za okras akvarija ali ribnika. Na Japonskem je koi krap veliko več od okrasa ali hišnega ljubljenčka. Petega maja, je na Japonskem praznik "dan dečkov".  Na ta dan obešajo vsepovsod zastave v obliki koi krapov ki simbolizirajo upanje staršev da jim bodo sinovi hrabri in močni kot koi krapi, saj slednji predstavljajo moč in moškost.

Znani so tudi kot "ribe bojevnikov", so pa tudi simbol sreče in prosperiteta.

Po svetu je trgovina koi krapov zelo dinamicna, zato je prenos kužnih bolezni velikokrat posredovan s koi krapi. Na vse bolezni navadnega krapa, je obcutljiv tudi koi krap, in obratno. Zato trgovina s koi krapi lahko ogroža vzrejo konzumnega krapa in številnih drugih toplovodnih vrst. Znani so primeri pravih epizootij izzvanih s uvozom okuženih koi krapov. Nadzor veterinarske službe je zato zelo pomemben v preprecevanju epizootij izzvanih z trgovino s koi krapi.

So pa tudi prinesli drugo bolezen in sicer koi herpes virus, krajše KHV, ki je nalezljiva virusna bolezen krapa.

Znaki in potek bolezni:

-          neješčnost,

-          nekontrolirano in brezciljno plavanje,

-          zadrževanje tik pod površjem ali na dotoku vode v ribnik,

-          vdrte oči,

-          na površini kože in škrg se kopiči večja količina sluzi - bele obloge, ki se luščijo; na teh mestih postane koža rib hrapava,

-          zadebeljenost škrg, sčasoma se pojavijo nekrotična mesta -  videz gnijočih škrg,

-          sekundarne infekcije (bakterije, plesni), ki še dodatno pospešijo potek bolezni,

Leta 1997 je bila bolezen prvič ugotovljena v Nemčiji, leta 1998 v Izraelu, danes pa je razširjena po Evropi, ZDA, Južni Afriki, na Kitajskem, Japonskem in v Indoneziji. Lansko poletje smo jo prvič diagnosticirali tudi v Sloveniji.

Bolezen predstavlja resno nevarnost za gojene in prostoživeče dovzetne krapske vrste.

Okužba se širi s kontaktom z ribe na ribo (okužene, obolele in poginule ribe), lahko tudi preko kontaminirane vode, mrež, druge opreme in ribiškega pribora.

Virus lahko v svojem gostitelju ostane dlje časa prikrit. Bolezen pa ponavadi izbruhne po stresu (nagla sprememba temperature vode, drugih lastnosti vode, rokovanje z ribami, ribiška tekmovanja, ribojedi ptiči, itd.).

Zdravljenje in nadzor:

Zdravljenja ni.  Cepljenje ni dovoljeno.

Vsak povečan pogin, pojav kliničnih znakov, ali karkoli kar bi lahko kazalo na pojav KHV, je potrebno nemudoma prijaviti strokovnemu delavcu Nacionalnega Veterinarskega Inštituta (NVI), ki bo na podlagi pregleda postavil ali ovrgel sum in odvzel vzorce za preiskavo ter o tem obvestil pristojni Območni urad VURS. Zaradi preprečitve širjenja bolezni, bo izdal pisno navodilo, s katerim bo omejil premike, prepovedal ribolov, predpisal razkuževanje, itd.

V primeru, da se z diagnostičnimi preiskavami v laboratoriju bolezen potrdi, bo uradni veterinar Območnega urada VURS opravil pregled ribnika in nosilcu dejavnosti izdal odločbo, s katero bo odredil določene ukrepe za preprečitev širjenja bolezni (prepoved premikov rib iz in v ribnik, prepoved ribolova, prepoved gibanja nepooblaščenim osebam na območju ribnika, javljanje poginov, razkuževanje opreme, pribora, itd.)

 Par slik:

C&R